Krajevna skupnost

Ljudje & druženje

Večina prebivalcev Drenovega Griča in Lesnega Brda se vozi na delo na Vrhniko ali v Ljubljano. Prav tako odhajajo tja za večje nakupe in na razne prireditve. Precej možnosti za druženje pa imajo tudi doma. V krajevni skupnosti sta namreč dva pomembna centra družabnega dogajanja: gasilski dom in športni park.

V gasilskem domu, ki ga upravlja PGD Drenov Grič – Lesno Brdo, je urejena dvorana krajevne skupnosti, v kateri se že tradicionalno odvijajo vsakoletne prireditve, kot so praznične proslave, silvestrovanje, koncerti, pustno rajanje ter letna srečanja krajanov in članov društev. Tu je tudi prostor za zborovske vaje, raznovrstne rekreativne dejavnosti (namizni tenis, plesne vaje, joga) in ustvarjalne delavnice.
Ker v kraju ni cerkve, tudi to vlogo včasih prevzame dvorana, na primer za blagoslov pirhov in za gasilsko Florjanovo mašo. Skratka – dvorana je večino časa zasedena in videti je, da bo prireditev, srečanj, gostovanj in druženj vseh vrst vedno več. Te in številne druge prireditve v organizaciji krajevnih društev družijo krajane in ljudi dobre volje iz širše okolice ter dajejo kraju svojevrsten značaj.

Športni park obsega nogometno igrišče, ploščad za košarko in mali nogomet, steno za samostojno treniranje tenisa, teniško igrišče, balinišče, ograjeno otroško igrišče in bar. Park upravlja lokalno športno društvo Dren, ki med drugim organizira tekme članskega moštva in mladih upov in tradicionalni prvomajskih tek – ki je med njihovimi najodmevnejšimi prireditvami. Seveda se tu dogajajo tudi največji krajevni družabni dogodki – koncerti in nepogrešljive gasilske veselice.

Narava

Področje Drenovega Griča in Lesnega Brda je geološko zelo zanimivo. Tu se nahajajo raznovrstni minerali iz različnih obdobij. Ljubitelji kamnin se lahko podajo po geološki poti, kjer bodo na kratki razdalji našli različne kamnine. V opuščenem Birtovem kamnolomu pri gasilskem domu najdemo znani dolomit, ob cesti na Lesno Brdo apnenec, v Stari cesti pa je še danes videti ostanke rovov premogovnika, v katerem so do I. svetovne vojne kopali črni premog.
Če nadaljujemo pot po hribu navzgor, bomo našli tuf – kamnino rumeno-zelene barve, ki je nastala iz vulkanskega pepela. Višje na pobočju se približamo "redečemu kamnolomu", v katerem še vedno lomijo skale apnenca, na svetovnem trgu imenovanega kar "Drenov Grič". Je lepe rdeče barve, sem ter tja pomešan s sivo. Apnenec so obarvale korale, ki živijo na morskem dnu. Kajti tu bilo nekoč morsko dno, ki se je kasneje dvignilo. V bližini tega kamnoloma najdemo tudi brečo ali konglomerat.
Le malo nižje proti vzhodu pridemo v Kuclerjev kamnolom, imenovan tudi "črni kamnolom". Brušen črni apnenec od tu je čudovit in laiki ga zamenjujejo z marmorjem. Prodajno ime tega kamna je "Lesno Brdo". V tem kamnolomu zaradi naselja nad njim kamna ne lomijo več. To področje je od leta 1991 dalje naravni spomenik tudi iz biološkega razloga. Tukaj je namreč mnogo fosilov, predvsem školjk (kar 25 vrst) in polžev (3 vrste).
Vrsto let so se na področju teh kamnolomov poleti v organizaciji JSKD odvijale klesarske delavnice Forma viva. Nekaj kipov in kamnitih kompozicij s teh delavnic še danes čudovito dopolnjuje naravni prostor Kuclerjevega kamnoloma in njegove okolice.

Človekovo oko se lahko sprosti tudi ob občudovanju naravnih lepot v dolini Stare ceste. Ta tiha, mirna in čista dolina z značilnim rastlinjem je shajališče srnjadi, divjih zajcev in redkih fazanov. Dom nudi mnogim ogroženim pticam, med katerimi je edinstvena južna postovka, potočnim rakom in škržkom ter značilni rastlini iz rodu lilijevk, imenovani ilirski meček (Gladiolus Illyricus), ki ob junijskem cvetenju vso dolino obarva vijolično.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je precej domačinov ukvarjalo s kmetijstvom, danes pa je kmetij le še nekaj. V glavnem usmerjajo v prirejo mesa in mleka. V zadnjem času se je povečala tudi vzreja konj, predvsem za rekreativne namene. Večji del njiv imajo kmetje na barju, ali kot sami pravijo, na "mahu", kjer pokriva tla barjanska črnica. To je kisla, vlažna in revna zemlja s hranilnimi snovmi, zato jo je treba izdatno gnojiti. Na teh tleh razmeroma dobro uspevajo krompir, koruza in krmna pesa ter trava slabše kakovosti. Veliko dobrih lastnosti pa imajo omenjena tla za uspevanje ameriških borovnic, ki na tem področju rastejo v nasadih na nekaj hektarih.

Podnebje tu ima vroča poletja ter vlažne in hladne zime. Zelo pogosta je megla. Letna količina padavin je med 1400 in 1500 mm/m2.

Zgodovina

Na začetku 19. stoletja ni bilo ob Tržaški cesti od "Sapga" (Sinja Gorica) do Loga skoraj nič hiš. Tam, kjer je danes odcep za Horjul, je stala hiša-gostilna s hlevom, imenovana Pri Stari šrangi. V vzhodnem delu je bila gostilna, v zahodnem pa živinski hlev.
Tisti čas so daljni in bližnji kmetje mnogo tovorili iz Ljubljane v Trst in gostilna je bila dobro obiskana. Ker je postal hlev kmalu premajhen, so leta 1816 pričeli zraven hiše vzdolž ceste graditi novega, ki stoji še danes. V hlevu je bilo prostora za 50 parov konj in volov.

Šele okrog leta 1830 je bila poleg gostilne sezidana prva stanovanjska hiša in potem do leta 1838 še pet hiš. Ljudje iz daljnih in okoliških krajev so to majhno naselje imenovali kar Stara šranga, tako kot se je imenovala omenjena gostilna s hlevom. Zahodno od Stare šrange so bile po nizkih vzpetinah posejane posamezne kmetije.

Okrog leta 1892 se je vas že nekoliko povečala in je štela približno 20 hiš ob cesti in okolici ter 8 hiš na Lesnem Brdu. Tistega leta je višja šolska oblast z Vrhnike želela osnovati ljudsko šolo, zato je začela iskati primeren prostor. Leta 1883 je bila v stavbi zraven gostilne postavljena mitnica, kjer so pobirali mitnino za mimoidočo živino. Do leta 1912, ko je bila šola zgrajena, se je nabralo kar precej denarja.
Okoli leta 1898 so skozi naselje gradili lokalno progo južne železnice Ljubljana-Trst, ki se je od glavne odcepila na Brezovici in je peljala do Vrhnike. V tistih letih se je število hiš v vasi povečalo in tudi gmotni položaj prebivalcev se je precej izboljšal. Vas je menda takrat dobila tudi svoje ime Drenova Gorica, ki pa se je kmalu preimenovala v Drenov Grič.

(Navedeni podatki so bili pred mnogimi leti zapisani po ustnem poročilu cestarja Janeza.)